»Svojega dela predstave smo se lotile z raziskovanjem teme na poldokumentaren način, z oblikovanjem lastnega izkustva in opažanj v monologe in scene, prepletene z besedilom Katje Gorečan. Ukvarjale smo se z občutki, ki jih je velikokrat težko opisati, si jih priznati, še težje izreči.«

»Don Giovannija kot 'Johna do vany' v kopalni kadi z lepim razgledom na praški grad resnično nekaj neverjetnega.«

»To je najlepše: da s predstavo vzbudiš v ljudeh, da začnejo razmišljati o videnem in slišanem iz neke svoje perspektive.«

»V šovbiznisu ni prostora za samosabotažo.«

»Sovražim zgodbe, kjer je heteroseksualnost prikazana kot pekel, homoseksualnost pa kot odrešitev, čisti paradiž. Lepo vas prosim! Zveze so vedno vice.«

»Pesem je nastala kot priredba narodne pesmi 'Za turškim gričem', ki smo jo našle v pesmarici na polici nad kuhinjsko mizo. Proces se je zaključil, ko se okrog nas dogaja svet, ki kakor da ni naš. Nastalo je delo, ki ga pošiljamo v podporo in pogum vsem zatiranim, ki se borijo za svoj obstoj.«

»To je prva lastna produkcija v zgodovini Festivala Borštnikovo srečanje, na kar smo zelo ponosni, zlasti zato, ker je predstava tako lepo uspela.«

»Edino prav je, da rečemo, da smo v času velike podnebne krize.«

»Znova se počutiš kot otrok. Na odru si v nekem varnem okolju, kjer pa lahko počneš igrive norčije. Lepo nam je bilo delati to predstavo, nismo bili pod pritiskom, igrali smo se igro.«